Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presedili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Slo-Tech - Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.

V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še...

TorrentFreak - Pred 25 leti je tedanji naivni internet močno razburkala izdaja programa Napster, ki je omogočil deljenje avtorsko zaščitenih vsebin na nikoli dotlej videni ravni. Prvega junija 1999 je izšla prva javno dostopna verzija Napsterja, ki je širšo javnost seznanila s formatom mp3. Iznajdba iz leta 1993, ki se je tedaj zdela tehnično zanimiva, a obrobna inovacija, je revolucionirala dojemanje piratstva, konzumiranje glasbe in se danes zrcali v milijarde dolarjev težki industriji pretočnih vsebin.

Format mp3 je prvikrat omogočil digitalni zapis glasbe, ki je brez opaznega znižanja kakovosti bistveno stisnjen. Zgoščenke je bilo možno stisniti v nekaj deset megabajtov, hkrati pa je postalo možno skladbe prenašati po internetu. Naslednji mejnik je bil kanal w00w00 na IRC-u (na omrežju EFnet), kjer so se zbirali nadebudni programerji. Med njimi je bil tudi Shawn Fanning, ki se je prijavil z vzdevkom Napster. Njegov cilj je bil preprost, a velikopotezen: ustvariti omrežje računalnikov, kjer...

Slo-Tech - Spotify je danes sporočil, da bo prihodnji mesec podražil naročniške pakete. Zadnja podražitev se je zgodilo lanskega julija, letos pa bo na vrsti še ena. Osnovni paket bo v ZDA po novem stal 12 dolarjev mesečno (doslej 11), družinski 20 dolarjev (doslej 17) in tandemski 17 dolarjev (doslej 15). Povišanja utemeljujejo z nadaljnjim investiranjem in inovacijami na področju funkcionalnosti in uporabniške izkušnje. Uporabnike bodo o spremembi obvestili osebno - torej z elektronsko pošto, ko bodo dobili tudi možnost preklica naročnin, če se ne strinjajo s podražitvami. Brezplačna verzija sicer ostaja enaka in brezplačna.

Lani je Spotify dražil, ko so dražili tudi njegovi konkurenti. Letos tovrstnega pritiska nima, poizkuša pa prvič v zgodovini poslovati z dobičkom. Spotify sicer s podražitvami nabere več denarja, a predstavljajo dvorezen meč, ker ima v številnih pogodbah zapisan delež prihodkov, ki ga mora nameniti založbam za odkup avtorskih pravic. Povišanje naročnin zato neposredno...

Slo-Tech - Google je pomotoma na Githubu objavil interne dokumente, ki pojasnjujejo oziroma dokumentirajo delovanje iskalnega algoritma. Njihovo avtentičnost je potrdil, posebej zanimivo pa je, da so bili objavljeni pod licenco Apache 2.0. Kdorkoli jih je videl in prenesel, ima torej trajno, svetovno, neekskluzivno, neodplačno, nepreklicno pravico do uporabe. Dokumenti so zato sedaj brezplačno dostopni marsikje.

Večinoma gre za dokumentacijo. Čeprav dokumenti niso popoln opis iskalnega algoritma, hkrati pa za razumevanje terjajo poznavanje delovanja algoritma, je skupnost iz njih razbrala že marsikaj. V njih je na primer 2596 modulov in 14.014 atributov (funkcionalnosti). Vse to vpliva na razvrščanje strani pri iskanju, med njimi pa je tudi nekaj funkcij, katerih obstoj je v preteklosti Google izrecno zanikal. Parameter Navboost na primer meri tudi, kako dolgo obiskovalci ostanejo na strani, potem ko jo obiščejo. Google precej teh podatkov dobi iz svojega brskalnika Chrome.

V algoritmu je...

AMD - AMD je na začetku letošnjega Computexa po pričakovanjih naznanil kopico prihajajočih čipov, na prvem mestu tiste na novi arhitekturi Zen 5, katerih prvi primerki naj bi prispeli že prihodnji mesec.

Večina trenutno aktualnih procesorjev in grafičnih kartic vseh velikih proizvajalcev je bila lansirana v letih 2022 in 2023, zato nas letošnjo jesen ter prihodnjo pomlad čaka menjava generacij - in ta se običajno prvič najavi na junijskem sejmu Computex v Tajpeju. Privrženci rdečega tabora bodo tokrat sicer pogrešali nove igričarske radeone, toda pri AMDju so namesto tega objavili novosti v praktično vseh ostalih vejah izdelkov (krajši video povzetek). Začenši s težko pričakovanimi procesorji za namizne računalnike in prenosnike na temelju novih jeder tehnologije Zen 5. Pri velikih škatlah jih predstavlja linija Ryzen 9000, ki je navzlic nekaterim pomladanskim govoricam precej neposredna nadgradnja aktualnih ryzenov 7000. Četverica izdelkov se v številu jeder in taktih skorajda povsem...

Slo-Tech - Ta mesec bo začel Google ukinjati podporo za razširitve Manifest V2 v svojem brskalniku, o čemer smo obširno pisali lani. Kljub ugovorom razvijalcev in uporabnikov je že dlje časa jasno, da se bo Manifest V2 poslovil v korist naslednika Manifesta V3. Odmikal se je le datum, a tudi tega je sedaj konec.

Uporabniki najnovejših verzij brskalnika, ki sodelujejo v programih Beta, Dev in Canary, bodo že v naslednjih dneh dobili obvestila, da se podpora za Manifest v2 izteka. Najbolj prizadeti so seveda vtičniki, ki blokirajo oglase. Ti imajo v režimu Manifest v2 popoln nadzor nad nalaganjem strani in lahko počnejo karkoli želijo, torej tudi blokirajo vse. Pod Manifestom v3 pa bo to drugače, saj bodo brskalniku lahko le predlagali, kaj naj stori pri izrisu. Z vidika preprečevanja napadov MITM je to pozitivno, medtem ko bo blokiranje oglasov sedaj manj učinkovito oziroma predvsem prepuščeno na milost in nemilost Googlu. Ta ob tem poudarja, da ima novi API chrome.declarativeNetRequest več...

Slo-Tech - Izstrelitev Boeingovega Starlinerja je bila v soboto tik pred zdajci odpovedana in prestavljena vsaj do srede. V orbito bi ga bili morali poslati v soboto ob 18.25 po srednjeevropskem poletnem času, a so slabe štiri minute pred vklopom motorjev odštevanje ustavili. Nedeljskega okna niso niti lovili, naslednje pa se bo zgodilo v sredo ob 16.52.

Na krovu plovila sta bila astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki bi ju bila doletela čast, da kot prva poletita s Starlinerjem. To bosta poizkusila v sredo, ko bo Starliner odletel v nizko orbito, da se bo kapsua nato spojila z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Na krovu ISS bosta astronavta kakšen teden dni, nato pa se bosta vrnila v Novo Mehiko ali Arizono. S tem bo Starliner postal drugo operativno plovilo v ameriški floti, ki lahko v orbito vozi ljudi.

V vesolje bi ga morala poslati raketa Atlas V, ki jo izdeluje United Launch Alliance. A prav raketa je bila razlog za odpovedi izstrelitve, zato bodo sedaj tehniki natančno...

Slo-Tech - Kitajsko plovilo Chang'e 6 je v noči s sobote na nedeljo (ob 0.23 po srednjeevropskem času) uspešno pristalo na oddaljeni strani Meseca, v depresiji South Pole-Aitken Basin. Izstrelili so ga 3. maja, čez tri tedne pa se bo vrnilo na Zemljo. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Modri planet pripeljalo prve vzorce kamin z oddaljene strani Meseca.

Oddaljena stran Meseca je vedno obrnjena proč od Zemlje, ker sta telesi zaradi plimskih sil zaklenjeni na celoštevilske večkratnike obhodnih dob. Z drugimi besedami z Zemlje vedno vidimo isto stran Meseca, zato lahko oddaljeno stran opazujemo le posredno s posnetki plovil. Prav tako je otežena tudi komunikacija, ki mora biti od tam posredna. Zaradi tega so kontrolirani pristanki na tisti polovici Meseca zahtevni. Kontrolirano so doslej tam pristali le Kitajci, in sicer s plovilom Chang'e 4 pred petimi leti. Njegov naslednik Chang'e 5 je testiral prevoz kamenja nazaj na Zemljo, a z bližnje strani Meseca.

Chang'e 6 je drugo plovilo, ki je uspelo...

Računalniški muzej -

V soboto, 15. junija, vabljeni v Računalniški muzej, kjer se obeta pestro dogajanje ob Poletni muzejski noči! Od 18:00-24:00 si boste tako lahko brezplačno ogledali našo stalno in gostujočo razstavo, pa tudi zunaj na ploščadi pred Muzejem pri na novo pridobljenem legendarnem Kiosku K67 bo živahno - odvijala se bo namreč Retro tržnica - že 2. Retro Gaming Kupi/Prodaj/Menjaj dogodek v Sloveniji. Za razstavljalce je na voljo še nekaj prostih miz - pohitite s prijavo!

Zunaj se bo odvijala tudi Muzejska čitalnica in klepetalnica na prostem ob retro računalniških revijah - Muzejska knjižnica na prostem na Poletno muzejsko noč s starimi izvodi revij Moj mikro in drugih...

Ob 18:00 vabljeni tudi na brezplačen voden ogled po razstavi Steklena soba – napačno informiranje z naslovom Kaj moram vedeti o globokih ponaredkih?

Slo-Tech - Z vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) so odkrili in posneli galaksijo JADES-GS-z14-0, ki je z naskokom najbolj oddaljena znana galaksija doslej. Galaksija je na posnetku stara pičlih 300 milijonov let, merjeno od velika poka. Istočasno so odkrili še njeno sestrsko galaksijo JADES-GS-z14-1, ki je skoraj enako oddaljena. Galaksiji so opazili oktobra lani in januarja letos v programu JADES (JWST Advanced Deep Extragalactic Survey), v katerem proučujejo dogajanje v zelo mladem vesolju, le nekaj sto milijonov let po nastanku.

Ob odkritju je raziskovalce presenetila predvsem svetlost galaksije, zato so bili sprva skeptični, da je res tako oddaljena. Z instrumentom NIRSpec na teleskopu (Near-Infrared Spectrograph) so že lanskega januarja izmerili, da je rdeči premik galaksije približno 14. Hkrati so odkrili še sestrsko galaksijo, s katero sta bili videti dovolj blizu, podobno kot en objekt. Šele ko so oktobra lani še z instrumentom NIRCam (Near-Infrared Camera) galaksijo opazili še...

Slo-Tech - Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.

Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.

Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a...

Slo-Tech - V Nemčiji ima še vedno velika večina podjetij telefakse, marsikod pa jih celo še redno uporabljajo. Več kot štiri petine nemških podjetij jih še uporablja, od tega tretjina pogosto ali zelo pogosto. Šele sedaj pa se je nemški parlament odločil, da sami ne bodo več uporabljali telefaksov. Do konca meseca jih bo bundestag zamenjal z elektronsko pošto (ki jo seveda že uporabljajo).

Še pred petimi leti je bil telefaks v nemškem parlamentu ključno orodje. Poslanci so na primer poslanska vprašanja vladi zastavljali prek telefaksa, pri čemer je bil eden izmed argumentov tudi veljavnost. Enako veljalo tudi za vsa druga opravila, na primer razne predloge, zahtevke in podobno. Natisnjen in podpisan dokument, ki so ga poslali po faksu, je imel pravno veljavnost, elektronska sporočila pa tedaj še ni. Da se bodo lahko znebili telefaksov, so morali najprej popraviti zakonodajo.

Parlament seveda ni edina nemška institucija, ki se še vedno močno naslanja na staro tehnologijo. Tudi v vojski so...